KUNAVERJEVA POT
Kunaverjeva pot vodi po sledeh Pavla Kunaverja, pomembnega naravovarstvenika, pedagoga in velikega ljubitelja Notranjske. Bil je vsestranski raziskovalec in eden od začetnikov slovenskega alpinizma, jamarstva in taborništva ter avtor številnih poljudnih in strokovnih zapisov o kraških pojavih.
Na številnih izletih je v Rakov Škocjan vodil učence, pedagoge, tabornike in raziskovalce. Z železniške postaje na Rakeku jih je pot vodila skozi kraj, mimo cerkve, zasnovane po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, čez Rakovško polje in razgledni Stražnik ter skozi jelovo-bukove gozdove v Rakovo dolino, kot je območje imenoval Kunaver. Danes ga poznamo kot Rakov Škocjan, poimenovan po rečici Rak in ostankih cerkvice sv. Kancijana.
Rakov Škocjan je približno 2,5 kilometra dolga kraška kotlina ob severnem vznožju Javornikov, med Cerkniškim in Planinskim poljem. V njej se na majhnem prostoru prepletajo številni površinski in podzemni kraški pojavi. Najbolj prepoznavna sta Mali in Veliki naravni most, pod katerima teče Rak. Naravne vrednote državnega pomena so tudi dolina in soteski ob mostovih, kraški izviri Kotel, Kotliči in Prunkovec ter Zelške jame in Tkalca jama.
Podoba doline se z vodo nenehno spreminja. Ob visokih vodah oživijo kraški izviri, dvigne se gladina podzemne vode in poplavi nižje dele doline. Rakov Škocjan zato ni »končana« kraška stvaritev – procesi, ki so ga oblikovali, potekajo še danes. Voda še vedno raztaplja kamnino, prenaša material in išče nove poti skozi kraško podzemlje.
Zaradi pomena za ogrožene gozdne ptice ter za druge živalske skupine in občutljive življenjske prostore v evropskem merilu je Rakov Škocjan razglašen še za območje Natura 2000.
O izjemnem naravnem pomenu območja pričajo številne oblike varovanja. Rakov Škocjan je skupaj s Cerkniškim jezerom in Križno jamo uvrščen na seznam ramsarskih območij, ki zajema najpomembnejša mokrišča na planetu, zaradi pomena za ptice, druge živalske vrste in občutljive življenjske prostore pa je vključen tudi v omrežje Natura 2000.
Njegovo vrednost so prepoznali že leta 1949, ko je bil kot krajinski park razglašen za prvo zavarovano območje v Sloveniji, danes pa je tudi del Notranjskega regijskega parka.
Stopite na Kunaverjevo pot in jo doživite z odprtimi očmi. Naj vas skozi gozdove, ob kraški vodi in naravnih mostovih vodi radovednost – vse do trenutka, ko boste morda tudi sami začutili, zakaj je Pavel Kunaver zapisal:
»Kakor vedno s težkim srcem iz te divne doline.«
| ↝
14 km
Dolžina poti
|
△
350 m
Višinski razpon
|
◷
4 ure
Čas hoje
|
Zemljevid Kunaverjeve poti – GPX
Oglejte in naložite si potek Kunaverjeve poti od Rakeka skozi Rakov Škocjan.
01 ŽELEZNIŠKA POSTAJA RAKEK
Prihod Južne železnice Dunaj-Trst, ki je bila odprta leta 1857, je bil za razvoj Rakeka prelomen. Južna železnica je Rakek iz majhne vasi spremenila v prometna vrata Notranjske. Železniška postaja je spodbudila trgovino z lesom, podjetništvo, nova delovna mesta, rast prebivalstva ter razvoj upravnih in drugih javnih služb.
PREBERI VEČ →
02 VODOHRAN PRI STAREM GASILSKEM DOMU NA RAKEKU
Kraška tla so prebivalcem Rakeka stoletja povzročala težave z vodo. Ob starem gasilskem domu se skriva zanimiv del zgodbe o izviru Rakec, železniškem vodovodu in nekdanji oskrbi kraja z vodo.
PREBERI VEČ →
03 CERKEV SRCA JEZUSOVEGA
Današnja cerkev skriva v sebi precej starejšo cerkev sv. Urha, njena podoba pa je povezana tudi z enim največjih slovenskih arhitektov – Jožetom Plečnikom. Odkrijte, kako sta se v eni stavbi združili dve obdobji zgodovine Rakeka.
PREBERI VEČ →
04 GROBNICA RODBINE ŽAGAR
Na rakovškem pokopališču stoji mogočna, skoraj deset metrov visoka grobnica, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Njena zgodba je povezana z vplivno rakovško družino, lesarstvom in gospodarskim razcvetom kraja.
PREBERI VEČ →
05 NEKDANJA RAKOVŠKA OPEKARNA, MLIN IN ŽAGA
Na tem mestu se je pred več kot stoletjem razvijal eden prvih večjih industrijskih kompleksov na Rakeku. Parna opekarna, mlin in žaga pripovedujejo zgodbo o času, ko je železnica korenito spreminjala življenje kraja.
PREBERI VEČ →
06 DELSKI MOST – ŽELEZNIŠKI NADVOZ
Železniška proga je Rakek razdelila in presekala stare poti domačinov proti njivam, gozdu in tako imenovanim Delom. Delski most je postal pomembna povezava med naseljem in pokrajino na drugi strani železnice.
PREBERI VEČ →
07 STRAŽNIK
Na videz skromen 646 metrov visok hrib skriva presenetljivo veliko zgodb. Bil je opazovalna točka, čez njegov vrh je nekoč potekala državna meja, danes pa predstavlja slikovit prehod iz naseljenega sveta v gozdove Rakovega Škocjana.
PREBERI VEČ →
08 RAKOV ŠKOCJAN
Svet naravnih mostov, kraških jam, ponorov, izvirov in skrivnostne reke Rak je Pavla Kunaverja vedno znova navduševal. Odkrijte, kako je nastala ena najlepših kraških dolin v Sloveniji in zakaj je tako posebna.
PREBERI VEČ →
09 – 10 MALI NARAVNI MOST IN ZELŠKE JAME
Visoko nad globoko kraško udornico se dviga skalni lok, ki je ostanek nekdanjega jamskega stropa. Mali naravni most razkriva izjemno zgodbo o tem, kako voda skozi tisočletja spreminja kraško pokrajino.
Pod Malim naravnim mostom se odpira svet udornic, jamskih rovov in vode, ki prihaja iz smeri Cerkniškega jezera. Tu podzemna kraška reka postopoma stopi na površje in dobi ime Rak.
PREBERI VEČ →
11 VODNE ŽAGE V RAKOVEM ŠKOCJANU
Rakov Škocjan nekoč ni bil le prostor izjemne narave. Ob reki Rak so delovale tri vodne žage, ki so izkoriščale moč vode in les iz okoliških gozdov – dokler jih ni zaznamovala uničujoča povodenj.
PREBERI VEČ →
12 RAK – REKA MED DVEMA JAMAMA
Rak je nenavadna reka, ki na površju preteče le kratek del svoje mnogo daljše podzemne poti. Iz jam priteče na svetlo, vijuga skozi dolino in nato ponovno izgine v skrivnostno kraško podzemlje.
PREBERI VEČ →
13 KUNAVERJEVA JELKA
Pod mogočno jelko se je Pavel Kunaver s svojimi dijaki redno ustavljal, pripravljal čaj ter občudoval in risal Veliki naravni most. Prav tu lahko najlepše začutimo njegov poseben odnos do mladih in narave.
PREBERI VEČ →
14-15 -16 VELIKI NARAVNI MOST – TKALCA JAMA – OSTALINE CERKVE SV. KANCIJANA
Mogočni skalni obok je eden najbolj prepoznavnih simbolov Rakovega Škocjana. Pod njim Rak ob različnih vodostajih ustvarja vedno drugačno podobo – od mirne suhe struge do divje kraške reke.
Na koncu doline Rak ponovno izgine v podzemlje. Z vhodom v Tkalca jamo je povezana stara legenda o tkalcu, raziskovali pa so jo že pred stoletji – med njimi tudi znameniti Janez Vajkard Valvasor.
Med gozdovi in kraškimi pojavi se skrivajo ostanki nekdanjega naselja in cerkve sv. Kancijana. Pričajo o tem, da so ljudje Rakov Škocjan naseljevali in mu pripisovali poseben pomen že stoletja pred sodobnimi obiskovalci.
17 KOTLIČI
Kraški izviri Kotliči so eden najbolj živahnih vodnih pojavov Rakovega Škocjana. Ob visokih vodah lahko voda v tolmunih dobesedno »zavre« in ustvari presenetljive vodne mehurje.
PREBERI VEČ →
18-19 SKALNATI OVAL – »KAMNITI KROG« – HOTEL RAKOV ŠKOCJAN
Ob današnjem hotelu je nekoč stal nenavaden oval iz velikih skal, ki je desetletja buril domišljijo domačinov in raziskovalcev. Njegov prvotni namen ostaja skrivnost, njegova lega pa je danes ponovno označena.
Hotel, odprt leta 1963, je pomenil pomemben korak v turističnem razvoju Rakovega Škocjana. Toda načrti za živahnejši turistični utrip v dolini niso bili vedno po volji Pavlu Kunaverju, ki je zagovarjal predvsem njeno prvobitnost in mir.
PREBERI VEČ →
20 IZVIR PRUNKOVEC
Nepresušni izvir Prunkovec skriva zanimivo posebnost – vodo daje tudi v času najhujše suše. Z njim je povezano tudi staro lokalno izročilo, zaradi katerega so njegovo studenčnico poznali kot prav posebno »moško vodo«.
PREBERI VEČ →
ZEMLJEVID KUNAVERJEVA POT
V zloženki je predstavljenih 20 zanimivih točk ob Kunaverjevi poti, skupaj z zemljevidom trase ter opisi naravnih in kulturnih znamenitosti.
| PRENESI ZLOŽENKO (PDF) |