03 CERKEV SRCA JEZUSOVEGA
Župnijska cerkev Srca Jezusovega na Rakeku, je zgodovinsko precej zanimiva, predvsem zato, ker današnja cerkev v sebi dejansko ohranja starejšo cerkev sv. Urha, njena širitev pa je povezana z naglim razvojem Rakeka ob železnici. Na tem mestu je najprej stala cerkev sv. Urha, ki je bila zidana že leta 1581. Bila je majhna – približno 16 m dolga in 6,5 m široka – kar je zadoščalo Rakeku, ko je imel kraj le nekaj deset hiš. Razmere so se bistveno spremenile po prihodu Južne železnice leta 1857, še posebej pa po prvi svetovni vojni, ko je Rakek postal pomemben obmejni kraj. V tridesetih letih 20. stoletja je imel že približno 200 hiš in 1.300 prebivalcev. Stara cerkev je bila zato premajhna. Leta 1934 je bil ustanovljen odbor za gradnjo oziroma povečanje cerkve. Arhitekt Jože Plečnik je pripravil osnovno zamisel, načrte pa je pod njegovim vodstvom izdeloval njegov asistent Janez (Jože) Valentinčič, ki je gradnjo tudi osebno spremljal. Leta 1938 je bila nova cerkev posvečena Srcu Jezusovemu.
Plečnik in Valentinčič sta staro cerkev sv. Urha vključila v novo stavbo, tako, da sta novo cerkev orientirala pravokotno na staro os. Zato lahko dele stare cerkve še danes prepoznamo: nekdanji prezbiterij sv. Urha je današnja leva stranska kapela, nad nekdanjo cerkveno ladjo je danes pevski kor, ohranjen je tudi stari zvonik, ki je danes ob desni strani nove cerkvene ladje. Tako današnja stavba cerkve pravzaprav pripoveduje dve zgodovini hkrati – zgodovino starega vaškega Rakeka in zgodovino hitro rastočega Rakeka 20. stoletja. Veliko fresko Srca Jezusovega na zlati podlagi v apsidi za glavnim oltarjem je naslikal akademski slikar Mirko Šubic leta 1944.
4. XI. 1951 – nedelja, Rakova dolina
Prijavljenih 21, prišlo 9 pionirjev, I. a in I. b in večjih (Mušič, Majaron). Zjutraj grom in naliv. Nato dež. V dežju še po Rakovi dolini do Malega naravnega mosta. Voda ravno pravšna. Grom. Pod Malim naravnim mostom nismo več mogli. Gozd rdeč, skale mračne. Slika pozne jeseni. Konec dežja pričakali pod previsom ob vhodnem prepadu. Ob ognju.
Pod Velikim naravnim mostom mnogo vode. V gromu po Kanjonu in ravno tako v jamo. Veličastna slika. Krasni violetni refleksi na stropu jame. Julijske Alpe v snegu!
