05 NEKDANJA RAKOVŠKA OPEKARNA, MLIN IN ŽAGA

Nekdanja rakovška opekarna, mlin in žaga predstavljajo začetek industrializacije Rakeka, povezane s prihodom Južne železnice. Gre za nekdanji industrijski kompleks Augusta Belleta, ki je stal ob današnji Poti v Dele. Na Rakeku je manjša opekarna obstajala že okoli leta 1900. Ilovico so sprva kopali v t. i. Ablerjevi jami, pozneje pa v Matevževi jami. Delo je bilo precej ročno – ilovico so med drugim gnetli z bosimi nogami, med sezonskimi delavci pa so bili tudi Italijani. Velik preskok je naredil August Belle, posestnik z Unca, ki je leta 1908 odprl novo, moderno parno opekarno. V časopisnem oglasu jo je predstavljal kot prvo in edino domačo parno opekarno na Kranjskem s postopkom suhega stiskanja. Izdelovali so različne vrste izdelkov: zidno in strešno opeko, zarezno in votlo opeko, slemenjake ter drenažne cevi. Domačini so opekarni rekli »cegunca«.

Belle je dejavnost hitro širil. Junija 1911 je opekarni dodal parno žago in mlin. Bližina Južne železnice je bila očitno ena od prednosti podjetja, saj je že Belle v tržnih oglasih posebej poudarjal, da je opekarna od postaje Rakek oddaljena le približno 15 minut in da do nje vodi dobra vozna pot.

Toda kompleks ni deloval dolgo. Podjetje je bilo 23. januarja 1913 izbrisano iz registra zaradi likvidacije. Opekarna pod Belletovim vodstvom je torej obratovala le približno pet let. Poslopje nekdanje opekarne je bilo pozneje prezidano in uporabljeno za stanovanja. Velik industrijski dimnik je bil podrt, vendar naj bi njegovi ostanki ostali zakopani pod današnjim dvoriščem.
Poleg Belletove žage je na Rakeku delovala tudi velika Lavričeva parna žaga, ki je bila zgrajena že leta 1874 in je bila tesno povezana z razmahom trgovine z lesom ob železnici. Pozneje je prešla v last Franja in Karla Žagarja in je delovala kot Žagarjeva firma. Leta 1943 je bila požgana.  Danes je na tej lokaciji industrijska proizvodnja embalaže.
Belletov kompleks je dober primer prvih zametkov industrializacije Rakeka: izkoriščanje lokalne surovine (glina), lesa iz gozdnatega zaledja, s pomočjo parnega pogona in bližine Južne železnice je pripomoglo, da se je Rakek po letu 1857 iz podeželskega naselja postopoma spremenil v prometno, trgovsko in industrijsko središče.