07 STRAŽNIK
Stražnik je nizek, vendar zaradi svoje lege zelo pomemben hrib med Rakekom, Zelšami in Rakovim Škocjanom. Za zgodbo Kunaverjeve poti je pravzaprav ena ključnih krajinskih točk. Današnja Kunaverjeva pot sledi tej povezavi: od postaje vodi skozi Rakek, čez Rakovško polje, prek Stražnika, nato skozi jelovo-bukove gozdove do Malega naravnega mostu. Tako Stražnik predstavlja nekakšen naravni prag: za pohodnikom ostaneta Rakek in poseljena krajina, pred njim pa se začne gozdnati kraški svet Rakovega Škocjana.
Čeprav je Stražnik visok samo 646 m, ima zaradi odprte lege lep razgled. Z vrha oziroma njegovih odprtih pobočij se ob dobri vidljivosti vidi Cerkniško jezero, Slivnico, Snežnik in celo Triglav. Zelo lep je tudi pogled proti Zelšam s cerkvijo sv. Volbenka.
Stražnik je bil pomembna opazovalna točka v času turških vpadov, od tod tudi njegovo ime. Čezenj je med obema svetovnima vojnama potekala tudi rapalska meja (1920-1943). Na vrhu Stražnika še stoji mejnik kot opomnik na nekdanjo mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1.XII. 1956
Jasno! Burja! Po cestah zameti. Šli smo skozi Zelše in po zasneženih gozdovih v Rakovo dolino. V gozdu je bilo mirnejše. Pri Malem naravnem mostu pa smo se zatekli v lepi spodmol, ki vodi v prvi udor. En del romantikov se je utaboril še niže, na polici s previsom. Ob ognjih se nam je dobro godilo, zunaj pa je bilo še lepše. Voda je bila kar nizka, da smo mogli še pod Mali naravni most. Po poldnevu smo obiskali še Veliki naravni most in Zatočno jamo in se vrnili na Rakek.
Na začetku Rakovškega polja so bili do 1 m globoki zameti in krasne snežene opasti!