09 – 10 MALI NARAVNI MOST IN ZELŠKE JAME
Mali naravni most je ena najbolj slikovitih in geomorfološko zanimivih znamenitosti Rakovega Škocjana. Stoji na vzhodnem, zatrepnem delu doline, nad Zelškimi jamami, preden se začne površinski tok rečice Rak. Most je ohranjeni del jamskega stropa, Zelške jame pa so ostanek oziroma nadaljevanje jamskega sistema pod njim. Voda je skozi zelo dolga obdobja raztapljala apnenec in širila podzemne rove. Ko se je del jamskega stropa porušil, so nastale udornice, med njimi pa je ostal ozek skalni lok – današnji Mali naravni most. Njegov skalni obok se dviga približno 42 metrov nad dnom, kar je nekoliko več kot pri Velikem naravnem mostu. Kljub imenu je torej »mali« predvsem zaradi svojih dimenzij oziroma širine skalnega loka, ne zaradi višine nad dnom.
Pod njim se nahaja sistem Zelških jam, skozi katerega priteka voda iz smeri Cerkniškega jezera. Zelške jame so sestavljene iz več udornic oziroma »oken«, med katerimi so ostali deli nekdanjega jamskega stropa. Mali naravni most je najizrazitejši ostanek tega stropa. Skozi jame teče voda, ki nato priteče na površje in dobi ime Rak. Mali naravni most zato ni samo zanimiva skalna oblika. Stoji prav na prehodu med podzemnim in površinskim kraškim svetom.
V dnu predzadnje udornice nad Zelškimi jamami, kjer je sedaj kamniti mostiček, je še do leta 1853 stala Zelška žaga. Že takrat je bila za lažji dostop v udornici postavljena brv. Hlode so spuščali po strmem pobočju do vode, zrezali v deske in jih nosili nazaj do ceste. V jami tik ob žagi pa so hranili orodje in tudi pijačo.
30. VI. 1954
Z geografskim aktivom na Slivnici (samo na Gradišču) in v Rakovi dolini. Profesorica Milavčeva, Vreča, inšpektor Veselko in direktor poljanske gimnazije. Z avtom do Cerknice – nato na Gradišče.
Jezero pod nami je že zelo usahnilo in ves nasip je bil prehoden. Velik del jezera je že bičevje zarastlo in dalo varna gnezdišča racam. A kragulji so se vendarle prepeljavali nad jezerom.
Sonce je polagoma predrlo oblake in barve na jezeru in pod Javorniki so postajale vse lepše in lepše.
Utaborili smo se na Gradišču in uživali mir in lepoto in – čaj, ki sem ga kuhal v kotličku.
Zaradi obilega časa smo sklenili, da posetimo še Rakovo dolino.
Šli smo skozi Zelše in v lepem soncu dospeli do Malega naravnega mosta.
V gozdu je vladala popolna tišina. Le kukavice so se oglašale. V toplem soncu je bila sveža pomlad posebno lepa. Po dolgem času sem mogel brez skrbi za mladino počivati dalj časa pri Malem naravnem mostu in uživati njegovo lepoto. Prav tako smo dalj časa ostali tudi v Kanjonu pod Malim naravnim mostom, kjer sem mogel vsaj enkrat zopet risati.
Tudi tokrat smo se utaborili na istem mestu kakor zadnjikrat in do 16h 30m uživali mir. Celo spati sem mogel, ne da bi se bilo treba bati, da bo kdo v vodo padel!
En kragulj je bil priletel prav v našo bližino. Kukavice so se neprestano glasile. Vsa pokrajina je bila prav brezmadežna, brezhibna.
V največji umirjenosti, brez skrbi in hitenja sem užival tudi Veliki naravni most od obeh strani, in tudi Zatočno jamo. Šele v mraku smo zapustili Rakovo dolino in ob sončnem zahodu prišli do železnice, kjer smo se vnovič utaborili ter zakurili. Topel čaj nam je v hladu kar dobro del. Kdaj bom zopet užival tako v miru to nepopisno lepoto?