14-15-16 VELIKI NARAVNI MOST – TKALCA JAMA – CERKVICA
14 Veliki naravni most
Veliki naravni most je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Rakovega Škocjana. Leži na severozahodnem delu kraške doline, kjer rečica Rak ponovno izginja v podzemlje. Pod Velikim naravnim mostom odtekajo vode iz doline proti ponorni Tkalca jami. Med Velikim naravnim mostom in Tkalca jamo je udornica Škocjanska jama, kjer v dnu udornice še zadnjič vidimo vodo iz doline na površju. Del vod iz doline Raka pa ponika že pred Velikim naravnim mostom v številne razpoke ob severnem obrobju doline. Vode, ki ponikajo na severnem oziroma severozahodnem delu Rakovega Škocjana se podzemno pretakajo proti Planinskemu kraškemu polju, kjer se ponovno pojavijo na površju v več izvirih. Veliki naravni most je odlična lokacija za opazovanje velikega nihanja gladine talne vode v krasu. V obdobju najnižjih vodostajev, zlasti v poletnem času, voda v celoti ponikne v razpoke v dnu že pred Velikim naravnim mostom. Takrat je odprt dostop v podzemne rove Tkalca jame. Ob srednjih vodostajih lahko pod mostom opazujemo tekočo vodo, ki v brzicah odteka proti ponoru v podzemlje. Ob visokih vodostajih, ko voda zalije celotno dno doline Raka, pa se gladina vode dvigne do te mere, da povsem zalije odprtino pod Velikim naravnim mostom in oblikuje jezero v dnu udornice Škocjanska jama in v vhodni dvorani Zelških jam. Veliki naravni most je visok približno 37 metrov, njegov obok pa je širok okoli 40 metrov. Debelina skalnega loka je približno 23 metrov, čez njega vodi cesta.
14. IX. 1957
Rakov Škocjan s taborniki I. gimnazije (23), VII. (3) in klasične gimnazije (4). Po deževnem in viharnem tednu z močnimi nalivi je nastala čudovito lepa nedelja. Gore so bile do 1800 m zasnežene. Triglav se je bliskal kakor briljant. Ljubljanica je začela prestopati bregove. Pod Notranjimi Goricami je bilo razlito mnogo vode. Tudi Planinsko polje je kazalo mestoma razlito vodo – pričakoval sem divji Rak – nič! Voda je bila le zelo kalna, lahko smo prišli pod Mali naravni most! Studenci so bili kalni, a preko skal smo lahko prišli pod Velikim naravnim mostom na drugo stran!
Slika Velikega naravnega mosta od druge strani je bila nadvse divna, ko ga je obsevalo popoldansko sonce, posebno ker so skozi obok sijale krasne barve doline in nasprotne strani. Kakšen diven in mogočen okvir je Veliki naravni most za brzice pod njim, za temna zasnežena drevesa za njim na drugi strani, za sončne trate in smrekove tmine v ozadju! Vendar sem samo vzklikal – kako neprekosljivo lepo in vzvišeno! En del mladine je čutil z menoj – drugi preveč kriče – ne vem, če čutijo. Obiskali smo tudi Zatočno jamo, ki je bila črno-belo razsvetljena od svetlobe, ki je padala vanjo skozi Kanjon.
15 Tkalca jama
V bližini Velikega naravnega mosta je vhod v Tkalca jamo, ponorno jamo Raka in s tem naravni zaključek doline, kjer Rak izginja v podzemlje, v katerem se po 3 km izlije v Pivko v sotočju Planinske jame. S Tkalca jamo je povezana tudi stara ljudska pripoved o tkalcu, ki naj bi ob nedeljah, ko bi moral počivati, tkal. Za kazen naj bi okamenel. V jami naj bi kapniška tvorba spominjala na človeka za statvami, po njej pa je jama dobila ime. Prvi je to jamo opisal že znani raziskovalec in polihistor Valvasor, ki se je vanjo spustil leta 1684. Velik del podzemne povezave s Planinsko jamo so jamarji že raziskali, z izjemo zadnjega dela neraziskanih jam, do že znanega Rakovega rova v Planinski jami.
OPIS IZ DNEVNIKA PK
28. VI. 1954
V Rakovi dolini s I. b razredom. Vreme pokrito, voda pa ravno pravilno visoka, tako da smo mogli iti tudi pod Mali naravni most. Obiskali smo tudi Princ Hugonovo jamo. Utaborili smo se na velikem travniku na desnem bregu Raka in tri ure uživali počitek in nepokvarjeno lepoto. Obiskali smo Veliki naravni most od zadaj, kjer pa je voda še nevarno drla in je bilo treba paziti na male junake. Še lepše pa je bilo v Zatočni jami, kjer je besna voda hrumela v črno ponikvo, da so se tresle stene.
V nasprotju z divjostjo vode in jam pa je bila milina neštetih šmarnic nad zadnjim Kanjonom in klic kukavic, ki so se križem oglašale po gozdu in z Javornikov. Krasna pomlad je bila tu v Rakovi dolini res popolna!
16 Ostaline cerkve sv. Kancijana
Rakov Škocjan je bila naseljen že v prazgodovini; v bronasti oz. železni dobi je tu nastala utrjena naselbina, gradišče, ki ni imelo strateške lege. Podatkov o življenju na gradišču nimamo. Mogoče je bil nastanek gradišča povezan z verovanjem in skrivnostnim ponorom Raka v Tkalco jamo. Ob arheološkem pregledu so bili odkriti številni prazgodovinski (lončenina iz železne dobe) predmeti. Naselje je bilo ponovno obljudeno v pozni antiki (6. in 7. st.). V srednjem veku je bilo tu manjše naselje (13 domačij) s cerkvico sv. Kancijana, katere ostaline so vidne še danes. Pred cerkvico svetega Kancijana je bila zgrajena kapelica svetega Benedikta. Ni znano, kdaj sta bili prvotna cerkvica in kapelica združeni v eno cerkev, in sicer s povečanjem cerkvene ladje, ki je kapelico sv. Benedikta vključila kot stranski oltar. Leta 1684 si je Rakovo kotlino ogledal tudi Janez Vajkard Valvasor in jo upodobil v Slavi vojvodine Kranjske. Takrat sta bili cerkvica in kapelica še ločeni.
Cerkvica je prvič omenjena že leta 1526 v sodnijskem aktu o prispevku davka za obrambo pred Turki. Leta 1616 je bila verjetno obnovljena, saj je takratna obnova datirana na okenskem oboku glavnega oltarja.
Za propad cerkvice sv. Kancijana so zaslužne t. i. Jožefinske reforme habsburškega cesarja Jožefa II. iz leta 1781. V njih je cesar med drugim odredil ukinitev vseh cerkvenih posesti, ki niso služile prebivalstvu, zato je bila ukinjena tudi cerkev sv. Kancijana v Rakovi kotlini. Cerkveni prebivalci kotline so se odselili v današnji Rakek, zapuščena cerkev pa je sčasoma začela propadati.
Ruševine so danes pomembne predvsem zato, ker pričajo, da Rakov Škocjan ni bil samo prostor gozdov, jam in vode. Ljudje so tu živeli in mu dajali simbolni pomen že stoletja pred začetki sodobnega turizma in naravovarstva.
31. VII. 1963 Rakov Škocjan,
10 medvedkov in čebelic + 5 večjih fantov (Aleš, Bizjak, Janez etc.)
Sneg – dež in sonce – veter – tišina – vse se je menjavalo in krasilo dan. Čudovito lepo. Goli gozd, poln teloha, zvončkov – Javorniki še v snegu, pa tudi vrh Slivnice.
V Rakovem Škocjanu pa živahno! Voda velika in divja. Videl 2 divji gosi in kanjo. Fantje so zlezli tudi v brezno za Malim naravnim mostom. Na nevarnih mestih so lepo pazili na živahne male, ki so bili še res nerodni ‘medvedki’!